Alergije so posledica pretiranega in nepričakovanega imunskega odziva posameznika na snov, ki pri večini ljudi ne povzroča nobenih težav. V zadnjih desetletjih alergijska obolenja v zahodnem svetu naglo naraščajo, in sicer naj bi v Evropi imelo kar 35 % prebivalcev vsaj občasno težave z alergijskimi boleznimi. Pri tem otroci niso izjema, saj je pogostost alergij pri njih nad 20 %.
V prvem letu življenja so otroci nagnjeni k razvoju alergij, saj je njihova kožna in sluznična pregrada še nepopolna. V tem času so značilne alergije na hrano, ki jih povzročajo predvsem alergeni v kravjem mleku, jajcih, pšenici, arašidih in ostalih oreščkih. Alergija se pri dojenčkih kaže v obliki težav s prebavo, kot so polivanje, napenjanje, krči, driska in celo kri na blatu. Pogoste so tudi spremembe na koži imenovane atopijski dermatitis. Gre za kronično vnetno bolezen kože, za katero je značilen pojav ponavljajočih se, močno srbečih kožnih sprememb. Atopijski dermatitis se običajno pojavi okoli tretjega meseca starosti z izpuščaji na koži lic, ki se nato širijo po celem telesu, pri čemer pa je koža pod plenicami neprizadeta.
Najpomembnejše je odkriti živilo, na katerega je otrok alergičen. Pri tem je smiselno voditi dnevnik zaužite hrane in pijače ter obisk alergologa, ki opravi diagnostične teste. Alergeno živilo je nato potrebno povsem izključiti iz otrokove prehrane. V primeru dojenja se mora stroge diete držati tudi doječa mati. Pri alergiji na kravje mleko je potrebno uporabljati posebne mlečne formule s spremenjenimi beljakovinami, ki ne povzročajo alergijskega odziva. Pogosto dieta ne zadošča in je potrebno poseči tudi po zdravilih. Za zdravljenje zagonov atopijskega dermatitisa uporabljamo protivnetne kreme, sicer pa je potrebna vsakodnevna nega kože z ustreznimi negovalnimi kremami in mili.
Alergije na hrano običajno izzvenijo do tretjega leta starosti. Vendar pa lahko otroci po prvem letu starosti razvijejo nove alergije na inhalacijske alergene v našem okolju. To so zlasti pršica, plesni, pelodi trav in dreves ter mačji in pasji epitelij ter njihova slina. Prizadenejo predvsem dihalne poti in se kažejo kot alergijsko vnetje nosu in oči (alergijski rinokonjuktivitis) in astma. Alergijsko vnetje nosu in oči poljudno imenujemo tudi seneni nahod. Zanj so značilni kihanje, draženje in vnetje nosne sluznice in obnosnih votlin, oteženo dihanje skozi nos ter srbeče in pordele oči. Astma pa je kronična vnetna bolezen spodnjih dihal in se kaže kot težka sapa, piskanje v prsih, kašelj in zmanjšana sposobnost za napor.
Ne glede na klinično sliko je prvi ukrep pri zdravljenju zmanjšanje izpostavljenosti alergenu. Ukrepi so različni glede na vrsto alergena. Tako je pri alergiji na pršico potrebno zapreti vzmetnice, blazine in odeje v protialergijske ovoje. Nujna je uporaba blazin in odej iz umetnih pralnih vlaken. Najboljša talna obloga je parket, sedežna garnitura pa naj bo iz usnja. Poleg tega se izogibamo zaves in preprog. Pršico uničimo z zamrzovanjem ali pranjem nad 60 °C. Na drugi strani pa pri alergiji na pelod v času cvetenja čim manj časa preživimo na prostem zlasti v sončnem in vetrovnem vremenu. Stanovanje zračimo ponoči, ko je v zraku manj peloda, in za čim krajši čas. Poleg tega perila ne sušimo zunaj. Pri alergiji na domače živali poskusimo živali najti nov dom. V kolikor to ni mogoče, naj žival ne vstopa v spalnico. Tedensko kopanje živali tudi pomembno zmanjša koncentracijo alergena v zraku.
Vendar pa izogibanje alergenu običajno ne zadošča in je potrebno tudi zdravljenje z zdravili. Ta delimo na olajševalna in preprečevalna. Olajševalna zdravila vplivajo na simptome in jih uporabljamo po potrebi. Sem sodijo zdravila, ki zmanjšajo alergijski odziv (antihistaminiki), zdravila za zdravljenje otekle nosne sluznice (dekongestivi) in bronhodilatatorji. Na drugi strani preprečevalna zdravila vplivajo na alergijsko vnetje in jih je potrebno jemati redno. To so glukokortikoidi, ki jih uporabljamo v obliki kapljic in pršil za nos, inhalatorjev ter v primeru hude oblike bolezni tudi sistemsko.
Približno tretjina otrok, ki ima v prvem letu alergijo na hrano, bo tekom odraščanja razvila alergijsko vnetje nosu in oči ter astmo. Takšen potek bolezni imenujemo alergijski pohod. Ravno iz tega razloga je potrebna dodatna skrb pri obvladovanju alergijskih bolezni, saj z dobrim obvladovanjem atopijskega dermatitisa v prvih letih življenja, zmanjšamo resnost alergijskega pohoda v nadaljnjem otroštvu.
dr. Simona Darovic, mag. farm.