Hrana je pomembna v življenju vsakega človeka, tako zdravega kot bolnega. Zadosten vnos hranil je osnova, ki pripomore k hitrejšemu okrevanju po bolezni, kirurškem posegu ali poškodbi, krepi psihofizične sposobnosti in vpliva na boljšo kakovost življenja v času bolezni, okrevanja ali po njem.
Vsakdo, ki z normalno prehrano ne more zadostiti vsakodnevnim potrebam po hranilih, si lahko pomaga z različnimi pripravki za posebne zdravstvene namene. Ta enteralna prehrana je lahko primerna prehranska podpora pri povečanih telesnih obremenitvah, v starosti in pri povečanih potrebah zaradi presnovnih sprememb, ki spremljajo zlasti kronične bolezni. V lekarni so na voljo napitki različnih okusov, pa tudi navodila za bolj pestro uporabo. Komur okusi po vaniliji, čokoladi ali različnem sadju niso všeč, lahko uporabi prah brez okusa, ki se vmeša v normalno skuhano hrano. Enteralna hrana brez okusa je običajno namenjena za hranjenje s pomočjo različnih sond ali za hranjenje v želodec preko trebušne stene (t.i. perkutana gastrostoma). Ker enteralna prehrana vsebuje vsa življenjsko potrebna hranila, se lahko uporablja kot samostojen obrok.
Izbiro pripravka za enteralno prehrano je potrebno prilagoditi bolniku, saj se pripravki med seboj razlikujejo v sestavi (npr. kalorični vrednosti, vsebnosti beljakovin, maščob, omega-3 maščobnih kislin, ogljikovih hidratov, vlaknin). Tudi za določene vrste bolnikov, na primer sladkorne bolnike, bolnike z ledvičnimi ali jetrnimi boleznimi, so napitki prilagojeni njihovemu bolezenskemu stanju. V primeru hujših bolezni lahko zdravnik pacientu predpiše enteralno prehrano na recept, ker je ta hrana del zdravljenja. Z delnim doplačilom bolnik dobi kakovosten in uravnotežen dodatek, ki bistveno pripomore k boljšemu počutju in hitrejšemu okrevanju.
Bolniki z rakom pogosto posegajo po pripravkih enteralne prehrane, ker običajno izgubljajo težo. Razlogov je lahko več. Stres, neželeni učinki onkološkega zdravljenja, slabost in bruhanje pogosto zmanjšajo željo po jedi, zmanjša se količina zaužite hrane, ki ne zadosti energijskim in hranilnim potrebam, bolniki hujšajo. Presnovne spremembe zmanjšajo apetit in hkrati povzročijo povečano potrebo po energiji, s tem sprožijo pospešeno razgradnjo telesnih tkiv, predvsem mišic. Bolniki so bolj utrujeni in težko opravljajo že osnovne vsakodnevne obveznosti. Ustrezna prehrana pomaga, vendar samo obilnejši običajni obroki ne zadoščajo. Pripravki morajo vsebovati dovolj beljakovin, pa tudi omega-3 maščobne kisline. Priporočen vnos omega-3 maščobne kisline (t.i. eikozapentaenojične kisline ali EPA) je pri bolnikih z rakom 1,4 do 2,0 g dnevno, kar se običajno zaužije z dvemi pakiranji ustreznega napitka na dan. Ker prehransko stanje bolnika z rakom vpliva na prognozo bolezni, se s prehransko obravnavo bolnikov prične vzporedno z zdravljenjem rakaste bolezni. Tako se zmanjša možnost razvoja podhranjenosti ter kaheksije.
Na voljo so tudi posebni terapevtski dodatki za bolnike s kroničnimi ranami (npr. diabetično stopalo, preležanine, venski ulkusi), tudi opekline in kirurške rane se hitreje celijo.
Za otroke od 1. do 10. leta, ki zaostajajo v rasti, pri pomanjkanju apetita ter ob poškodbah in kirurških posegih so na voljo pediatrične oblike.
Tudi za druge specifične težave se najde ustrezna enteralna prehrana, zato je priporočljivo njeno uživanje pri vseh oblikah pomanjkanja vnosa potrebnih hranil.
Hermina Umek, mag. farm.