Nespeč človek ni nikoli zadovoljen ne z nočjo, ne z dnevom.
Človek z nespečnostjo težko zaspi, ne more dalj časa spati brez prekinitve ali pa ima motnje spanja, zaradi katerih ima, ko se zbudi, občutek, da je spal premalo časa. Gre za subjektiven občutek slabega spanja, nočne težave (številna zbujanja, težave pri uspavanju), dnevne težave (utrujenost, razdraženost in zaspanost preko dneva). Velik problem predstavlja dnevna utrujenost pri šoferjih, ki je pogost vzrok prometnih nesreč.
Nespečnost ni bolezen, temveč je simptom, ki ima veliko različnih vzrokov, med drugim čustvene motnje, telesne bolezni in uživanje zdravil. Včasih ljudje težko zaspijo preprosto zato, ker niso niti telesno niti duševno dovolj utrujeni.
Okrog 30% ljudi doživi prehodno nespečnost, ki je kratkotrajna in nastopi pred izpitom, kakšno obveznostjo… Okrog 20% ljudi trpi kronično nespečnost in traja več kot tri tedne, povzročajo pa jo lahko zdravila, bolezni, kronična bolečina…
Ko se človek stara, pogosto spi čedalje manj časa. Pogosto se prebuja, ker je tudi globina spanja spremenjena. Starejši ljudje zaradi teh sprememb, čeprav so normalne, pogosto mislijo, da ne spijo dovolj. Pri starejših je tudi pogostejši vzorec zgodnjega zbujanja. Normalno zaspijo, čez nekaj ur pa se zbudijo in ne morejo več zaspati.
Ljudje s porušenim vzorcem spanja lahko doživljajo obrat ritma spanja. Zaspijo ob neustreznem času, ko pa bi morali spati, pa ne morejo. Ti obrati pogosto nastanejo kot posledica potovanja med časovnimi pasovi, dela v nerednih izmenah, pretiranega pitja alkohola, itd.
Za postavitev diagnoze nespečnosti zdravnik oceni: vzorec spanja osebe (uživanje zdravil, alkohola, mamil), stopnjo duševnega stresa, raven telesne dejavnosti, anamnezo. Nespečnost razdelimo v primarno, ki je dolgotrajno stanje brez jasnega vzroka in je verjetno predstopnja depresije. Sekundarna nespečnost je povzročena z bolečino, zdravili, depresijo ali težkim stresom.
Etiološki vzroki nespečnost:
- Sindrom nemirnih nog
- Pavze dihanja – pogosto pljučni bolniki, pridružena debelost, nosna obstrukcija
- Nevrološki vzroki (demenca, Parkinsonova bolezen, možganska kap)
- Psihiatrični vzroki (anksioznost)
- Različne organske bolezni
Zdravljenje nespečnosti je odvisno od njenega vzroka in od tega, kako huda je. Starejši ljudje zdravljenje redko potrebujejo, ker so spremembe spanja fiziološke. Sicer pa ljudem z nespečnostjo pomaga že izboljšana higiena spanja. Sem sodi, da hodimo spat ob isti uri, pred spanjem ne pijemo osvežilnih napitkov, okolje v spalnici mora biti ugodno za spanje – temno, prijetna sobna temperatura, tišina, pred spanjem ne rekreiramo, izogibamo se vročim kopelim… Preko dneva je potrebna vsaj minimalna telesna vadba. Včasih pomagajo vedenjske terapije, ki se lahko izvajajo samostojno ali v kombinaciji z zdravili.
Za lajšanje občasnih in blagih oblik nemira, psihične napetosti, razdražljivosti in nespečnosti se v lekarnah dobijo zeliščni preparati v obliki čajev, kapljic in tablet. Sestavljeni so iz izvlečkov hmelja, baldrijana, poprove mete, melise in delujejo blago pomirjevalno. Pripravki se lahko uživajo preko dneva ali pa zvečer pred spanjem, odvisno od posameznikovih težav. Časovna omejitev zdravljenja ni potrebna. Znaki zasvojenosti se ne pojavijo niti po dolgotrajnem jemanju, če pripravke jemljemo v priporočljivih dozah.
Vsekakor pa je pri nespečnosti potrebno etiološko zdravljenje – odpravljanje vzrokov nespečnosti. Na primer, če nespečnost povzroči čustveni stres, je koristnejše zdravljenje za ublažitev stresa, kot jemanje uspaval. Kadar se nespečnost pojavlja skupaj z depresijo, naj depresijo zdravi zdravnik. Nekateri antidepresivi izboljšajo spanje, ker delujejo pomirjevalno. Kadar motnje spanja ovirajo človeka pri vsakodnevnih opravilih in povzročajo slabo počutje, utegne pomagati občasno uživanje zdravil, ki pospešujejo spanje, vendar pod zdravniško kontrolo, saj povzročajo odvisnost.