Farmacevtov nasvet

Prehlad in gripa se običajno pojavljata v istem obdobju, najpogosteje jeseni in pozimi, zato pravimo, da sta sezonski obolenji. Simptomi niso enaki, a se včasih kljub temu zgodi, da bolnik simptome gripe zamenja s simptomi močnega prehlada. Dihalni sistem lahko razdelimo na zgornji dihalni sistem, katerega naloga je čiščenje, ogrevanje (na 33°C) in navlažitev vdihanega zraka, ter spodnjega, ki vodi vdihan zrak do pljučnih mešičkov, kjer se izmenjujejo plini. Prehlad in gripa sta akutni dihalni obolenji, ki prizadeneta večinoma zgornja dihala.

Prehlad

Prehlad je nalezljiva virusna bolezen. Povzroča ga več kot 200 različnih virusov. Pri večini ljudi se prehlad pojavi 2 – 4 krat letno. Na pogostost zbolevanja vplivata imunska odpornost in izpostavljenost okužbam. Vpliv imunske odpornosti verjetno pojasni, zakaj nekateri za prehladom zbolevajo pogosteje, drugi (10 %) pa tako rekoč nikoli. Posebno pogosto zbolevajo otroci v predšolskem obdobju, saj v povprečju zbolijo 12-krat na leto. Z leti pogostost zbolevanja zaradi prehlada upada. Že v šolskem obdobju so otroci manjkrat prehlajeni: od 4- do 7-krat na leto, odrasli pa v povprečju le od 2- do 4-krat.

Simptomi se pojavijo v treh dneh po okužbi in trajajo približno 7 – 14 dni. Najbolj smo kužni 24 ur pred izbruhom simptomov. Začetek prehlada navadno občutimo s praskanjem ali bolečinami v žrelu, lahko se pojavi tudi hripavost. Temu sledi kihanje in izcedek iz nosu. Ta je sprva voden, čez čas pa se zgosti in postane moten in manj obilen. Prehlad spremljajo tudi kašelj, glavobol, občutek zaspanosti, bolečine v ušesih in sinusih ter redko bolečine v mišicah. Pri mlajših otrocih se navadno pojavi zvišana telesna temperatura, občutek nemira in neugodja.

Prehlad se širi z neposrednim stikom ali preko posrednega stika z okuženo osebo (npr. kljuke, pipe, telefoni, javni prevozi). Virus je na predmetih aktiven do 2 uri.

Prehlad lahko preprečimo:

• s pogostim umivanjem rok z milom in toplo vodo (vsaj 20 sekund si jih temeljito umivamo z milom in jih potem speremo s toplo vodo),
• če si ne moremo umiti rok uporabimo robčke z alkoholnim razkužilom,
• z rokami se ne dotikamo ust, nosu in oči,
• izogibamo se tesnim stikom z ljudmi, ki kažejo znake bolezni,
• izogibamo se slabo prezračenih zaprtih prostorov,
• upoštevamo higieno kašlja – kašljamo in kihamo robček, ki ga po uporabi takoj zavržemo, ali v zgornji del rokava, v primeru, da robčka nimamo,
• izogibamo se stresu, preobremenitvam in dietam, ki zmanjšajo delovanje imunskega sistema,
• z dovolj spanca ter fizično aktivnostjo na svežem zraku.

Zdravljenje prehlada je simptomatsko (blažimo trenutne, moteče znake prehlada) in je še posebej pomembno v prvih treh dneh. Poleg lajšanja simptomov z zdravili svetujemo počitek, pitje toplih napitkov in uživanje lahke hrane. Prehlad po navadi izzveni v 7 do 10 dneh. Če trajajo težave dlje časa, obiščite osebnega zdravnika.

Za otroke, mlajše od 2 let, samozdravljenje ni primerno in morate obiskati zdravnika. Zdravnika naj obiščejo starejši od 65 let s pridruženimi boleznimi, saj pri njih prehlad pogosteje preide v vnetje bronhijev ali celo v pljučnico.

Samozdravljenje z zdravili

Zdravila za samozdravljenje prehlada so namenjena izključno lajšanju simptomov/znakov in skrajšanju njihovega trajanja in s tem tudi možnih zapletov. Zdravila, ki vsebujejo več učinkovin, priporočamo samo takrat, ko so izraženi vsi simptomi/znaki, proti katerim tako zdravilo deluje. Prednost takšnih zdravil je v tem, da lahko z enim zdravilom ublažite več simptomov hkrati. Pri kombiniranih zdravilih, zlasti pri tistih, ki vsebujejo učinkovine za blaženje težav z zamašenostjo nosu, je vsekakor potrebno upoštevati omejitve. Ta zdravila namreč največkrat niso primerna za bolnike z boleznim srca, povišanim krvnim tlakom, bolnike s težavami s ščitnico, sladkorno boleznijo, povečano prostato. Tudi pri bolnikih, ki se zdravijo z določenimi zdravili za duševna obolenja (t.i. MAO zaviralci).

Po drugi strani pa je treba upoštevati, da se vsi simptomi navadno ne pojavljajo hkrati, vsaj ne v enaki jakosti. Nesmiselno je jemanje zdravila za nek simptom, ki ni izražen. S tem tudi tvegate pojav neželenih učinkov.

Uporaba zdravilnih rastlin

Zdravilne rastline lahko uporabljate kot zdravilo rastlinskega izvora, galenski izdelek ali kot svežo ali kot posušeno zdravilno rastlino. Kadar uporabljate zdravilne rastline kot zdravilo rastlinskega izvora ali galenski izdelek, upoštevajte priloženo navodilo za uporabo. Če pa uporabljate zdravilne rastline, ki jih naberete in/ali posušite sami ali jih kupite kot posušeno zdravilno rastlino, poiščite zanesljive podatke o varni in pravilni uporabi ter pripravi in odmerjanju pri farmacevtu v lekarni.

Pregled bolj znanih zdravilnih rastlin za lajšanje težav ob prehladu in gripi:

Gripa

Simptomi in znaki gripe se pojavijo po inkubacijskem času, to je čas od okužbe do pojava bolezenskih znakov, ki lahko traja od nekaj ur do nekaj dni. Kužni smo od 1 do 2 dni pred pojavom značilnih znakov in do 7 dni potem.

Gripo izzovejo virusi influence. Delimo jih v tri tipe, A, B in C. Za ljudi sta pomembna le tipa A in B, ki sta zastopana tudi v vsakoletnem cepivu. Virus vdre v telo preko sluznice dihalnih poti, preko ust in oči. V dihalih se virusi razmnožujejo le s pomočjo celice, ki nudi gradbene elemente za množico novo-nastalih virusov. Bolezenski znaki se pojavijo nenadoma. Občutimo mrzlico in telesna temperatura se naglo povzpne nad 38°C. Značilen je glavobol, po navadi z močno topo bolečino. Občutimo tudi bolečine v mišicah in udih, močno utrujenost in slabo počutje, izgubo apetita. Pridružijo se lahko bolečine v žrelu in težave s požiranjem. Značilen je suh in dražeč kašelj. Nemalokrat se lahko pojavi tudi občutljivost na svetlobo, in občutek bolečine ob premikanju oči. Redkeje pa se pri otrocih pojavijo prebavne motnje, vrtoglavica in slabost.

Bolniki, ki prebolevajo gripo so močneje prizadeti. Še bolj pa so prizadeti bolniki iz ogroženih skupin. Bolniki, pri katerih se pojavijo prej našteti znaki, naj ostanejo doma. S tem preprečijo širjenje virusa in zmanjšajo število zapletov, ki jih lahko povzročita prehlad in gripa. Ob prvih znakih bolezni naj počivajo in dovolj pijejo. Priporočljivi so tudi vitaminski napitki. Pri vročini naj vzamejo antipiretik (zdravilo za zniževanje temperature). Pomagajo si lahko tudi z ostalimi zdravili, ki lajšajo simptome (glej prehlad).

Prostore je treba redno prezračevati, ker ne sme biti prevroče.

Lajšanje simptomov:

Cepljenje

Prvo cepivo proti gripi je bilo narejeno leta 1952. Cepiva aktivirajo človeški imunski sistem in povzročijo, da nastajajo v telesu protitelesa za določeno vrsto influence. Zaščita pred okužbo se začne po enem tednu in je popolnoma izražena 2 tedna po cepljenju. Zaščitno delovanje traja 6 mesecev do 1 leta. Cepljenje se priporoča od septembra do novembra, da je zaščita popolna še pred sezono gripe. Pri nas se namreč gripa pojavi nekje ob začetku leta. Do takrat je možno še cepljenje, saj traja sezona gripe v Evropi lahko tja do marca. Med skupinami bolnikov, pri katerih se še prav posebej priporoča cepljenje proti gripi so starostniki na 65 let, bolniki s srčnim popuščanjem in bolniki z drugimi spremljajočimi boleznimi.

Cepiva ne vsebujejo delcev, ki bi lahko izzvala okužbo, ampak le izolirane in prečiščene dele (antigene) virusov influence. Okužba torej ni možna. Ljudje pa večkrat pričakujejo, da jih bo cepljenje proti gripi obvarovalo tudi pred ostalimi virusnimi okužbami, na primer pred prehladom. To ne drži. Cepivo proti gripi lahko ščiti le pred okužbo z virusi influence, ki povzročajo gripo.

Bolezen se pri gripoznem obolenju lahko poslabša in resno ogrozi bolnika. Zapleti so pogostejši pri dojenčkih in nosečnicah, pri starejših, kroničnih bolnikih, ki že imajo neko osnovno bolezen (bolezni pljuč, srca, ledvic ali jeter, sladkorna bolezen) in pri bolnikih z zmanjšano odpornostjo. Nemalokrat se virusni okužbi pridruži še bakterijska okužba. Pri tem se lahko pojavijo vnetja ušes in grla, bronhitis in celo pljučnica.