Začetki probiotikov segajo daleč v zgodovino, saj so fermentiranemu mleku pripisovali zdravju koristne učinke že pred tisočletji.
Beseda probiotik izhaja iz grške besede pro bios, kar pomeni »za življenje«. Pojavila se je v sredini 20. stoletja, ko se je pokazalo, da nekateri mikroorganizmi pozitivno vplivajo na črevesno floro. Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki po zaužitju ugodno vplivajo na naše zdravje. Okrepijo črevesni in sistemski imunski odgovor ter izboljšajo prehransko in mikrobno ravnovesje v prebavilih. Tako se okrepi imunski sistem in zmanjša pogostost okužb.
Razlikovati moramo izraz prebiotik, to so neprebavljive sestavine hrane in imajo ugoden učinek na rast in aktivnost bakterij, ki so stalno prisotne v prebavnem traku. Uporablja pa se še izraz sinbiotik, ki je kombinacija probiotikov in prebiotikov. Ko se rodimo, je naše črevo sterilno. Vse bakterije pridejo v telo po rojstvu.
Naše telo pomeni življenjsko okolje za številna živa bitja, predvsem za mikroorganizme. Ti so na koži, v dihalih, rodilih, največ pa jih najdemo v prebavilih. Večina mikroorganizmov človeku ni škodljivih. Mikroorganizmi, ki povzročajo bolezni, so v manjšini. Črevesne bakterije, ki jih imenujemo tudi črevesna mikroflora, se v črevesu prehranjujejo z ostanki hrane, ki jih naš organizem ni sposoben prebaviti. Pri tem izdelujejo različne snovi, ki so lahko za nas koristne, nepomembne, včasih pa tudi škodljive.
Najpogostejše probiotične bakterije so predvsem predstavniki laktobacilov in bifidobakterij, saj so naravni člani zdrave mikrobiote prebavil, poleg tega pa veljajo za varne bakterije, saj pripadajo mlečno-kislinskim bakterijam, ki jih človek že tisočletja uživa skupaj s fermentirano hrano. Vendar je treba poudariti, da vsak laktobacil ali bifidobakterija še ni probiotik, kajti koristni učinki le teh so namreč specifično vezani na določeno vrsto oziroma celo podvrsto, sev.
Probiotične bakterije morajo imeti posebne lastnosti, da lahko v prebavilih tekmujejo z zdravju škodljivimi bakterijami, razgrajujejo sestavine hrane, vzpodbujajo delovanje prebavil in imunskega sistema. Da lahko žive prispejo do črevesa, morajo biti odporne proti želodčni kislini in žolču. V črevesu pa lahko nadaljujejo svoje delo samo v primeru, da se v njem začasno ustavijo ali celo naselijo.To so natančno izbrane in proučene bakterije s posebnimi, samo zanje značilnimi lastnostmi.
Probiotične bakterije se med seboj razlikujejo. Ene so uspešnejše pri borbi proti škodljivim bakterijam, druge pri vzpodbujanju delovanja prebavil, tretje zopet pri vzpodbujanju imunskega sistema. Lahko bi rekli, da so naredile ene šolo preventive, druge pa so izurjeni terapevti.
Probiotike lahko uživamo v obagateni hrani, tako imenovani funkcionalni prehrani. To so jogurti, kefir, fermentirano mleko in nekateri siri. To pomeni, da telesu zagotavljajo nekaj več od osnovne hrane in pozitivno učinkujejo na zdravje.Priporočljivo je upoštevati način shranjevanja in rok uporabe, saj se v času do njegovega izteka količina koristnih bakterij v izdelku zmanjšuje in pade na vrednost, pri kateri več ne doseže probiotičnega učinka. Vsebnost probiotičnih kultur v teh izdelkih je dosti manjša, kot v probitičnih zdravilih in prehranskih dopolnilih, ki so v obliki praškov, kapsul ali tablet . Te bakterije so sposobne preživeti prehod skozi “ neprijazno” okolje zgornjega dela prebavil in se vsaj za nekaj časa naseliti in razmnoževati v delih črevesa, kjer lahko učinkujejo.
Učinki probiotikov, ki so bili dokazani s kliničnimi raziskavami, so naslednji:
- uravnavanje imunskega sistema,
- uravnavanje črevesne mikroflore,
- preprečevanje različnih oblik driske (driska zaradi zdravljenja z antibiotiki, driska zaradi okužb z rotavirusi in potovalna driska).
Še nasvet, ki je star okoli 2500 let in ga je zapisal grški antični zdravnik Hipokrat: “NAJ BO HRANA ZDRAVILO IN ZDRAVILO NAJ BO HRANA!“