Fiziološke spremembe v času nosečnosti spremenijo počutje in vplivajo na zdravstveno stanje ženske. Nosečnost je tako obdobje, ko ženske pogosto prihajajo v lekarno po nasvet, izdelke ali oboje. Med nosečnicami je precej razširjen strah pred uporabo zdravil, tako velikokrat po nepotrebnem trpijo bolečine v križu, glavobol in prenašajo druge zdravstvene tegobe, ne gleda na to, da je na voljo veliko varnih zdravil brez recepta za lajšanje najrazličnejših nadležnih simptomov. Čeprav te težave morda niso dovolj resne, da bi zaradi njih poiskale zdravniško pomoč, so dovolj moteče, da vplivajo na delovno sposobnost, vsakodnevne aktivnosti in medsebojne odnose. Hkrati je pomembno, da se nosečnica zaveda tveganja neprimerne izbire zdravila, zato potrebuje ustrezno svetovanje farmacevta!
Osnovni napotki za samozdravljenje v nosečnosti:
- Prvi korak pri odpravljanju manjših zdravstvenih težav je vsekakor nefarmakološke narave (t.j. brez poseganja po zdravilih).
- Nosečnica naj se izogiba nepotrebnemu uživanju zdravil in prehranskih dopolnil.
- Vedno imajo prednost zdravila z dovoljenjem za promet pred drugimi izdelki.
- Smiselna je uporaba samo ene ali dveh zdravilnih učinkovin hkrati v najmanjšem učinkovitem odmerku najkrajši potreben čas.
- Pri samozdravljenju naj nosečnica ne posega po dolgodelujočih pripravkih, pripravkih, ki vsebujejo alkohol in novih zdravilh, saj se jim je zaradi pomanjkanja podatkov treba izogibati.
- Zdravnika naj obiščejo nosečnice, ki se jim zdravstveno stanje ne izboljšuje in nosečnice z zmanjšano jetrno in ledvično funkcijo.
- Zdravniku in farmacevtu v lekarni vedno povejte katera zdravila (ali prehranska dopolnila) že jemljete.
Kako odpraviti manjše zdravstvene težave v nosečnosti?
Bolečine
Nosečnice se pogosto srečujejo z bolečinami v križu in glavobolom. Boleč hrbet je običajno posledica pritiska in teže rastoče maternice, stanje poslabšujeta slaba drža in debelost. Priporočljivo je, da se nosečnica ne zredi pretirano, da nosi primerno obutev, redno telovadi, veliko naj počiva in se poskusi sprostiti, pomaga lahko masaža, tudi uporaba protibolečinskih mazil.
K pojavu glavobolov verjetno v veliki meri prispeva nabreklost nosne sluznice, povzročita ga lahko tudi utrujenost in stres. Nosečnica naj zato skrbi za počitek, sprostitev, redno prehrano, glavobol lahko omili s izmenjujočimi hladnimi in toplimi obkadki, pomagajo tudi mrzli obkladki na zatilju.
Kadar ti ukrepi ne zadoščajo, je zdravilo izbora za lajšanje bolečin paracetamol. Varen je v vseh tretjinah nosečnosti v priporočenih odmerkih, vseeno naj ga nosečnice ne uporabljajo dlje časa. V prvem in drugem tromesečju nosečnosti se smejo uporabljati tudi tako imenovana nesteroidna protivnetna zdravila (ibuprofen, naproksen), vendar samo, če paracetamol ne pomaga, in ne več kot 2 dni brez obiska pri zdravniku. Njihova uporaba v zadnjem tromesečju se odsvetuje, saj je povezana s številnimi zapleti pri novorejenčku kot med porodom. Pri samozdravljenju nosečnica naj ne posega po acetilsalicilni kislini.
Prehlad
V primeru zamašenega nosu naj nosečnica zaužije dovolj tekočine, skrbi za vlaženje zraka ter spi z vzdignjenim vzglavjem, pomaga tudi čiščenje nosu s fiziološko raztopino. Če ti ukrepi ne pomagajo, lahko poseže po dekongestivih v obliki kapljic ali pršil za nos, vendar največ tri dni. Učinkovina izbora v nosečnosti je oksimetazolin (Operil).
Pri bolečem žrelu, grlu, kašelju naj nosečnica dovolj pije, skrbi za vlaženje zraka, lahko grgra toplo slano vodo ali liže pastile brez mentola.Če zgolj pitje zadostne količine tekočine ne olajša izkašljevanja v zadostni meri, lahko poseže po pripravkih, ki vsebujejo acetilcistein, ambroksol ali bromheksin. Le v primerih zelo dražečega kašlja se poseže po zaviralcih kašlja (dekstrometorfan).Ker je učinkovitost omenjenih zdravil za kašelj vprašljiva, se pri nosečnicah daje prednost prej opisanim ukrepom, ki se namreč lahko izkažejo za bolj učinkovite in hkrati manj tvegane.
Prebavne težave
Gastroezofagealna refluksna bolezen s tipičnima simptomoma, to sta zgaga (pekoč občutek ali bolečina za prsnico, ki se širi navzgor v vrat) in refluks (vračanje grenke ali kisle želodčne vsebine v žrelo) pogosto spremlja nosečnice. Spremenjeno hormonsko stanje v telesu nosečnice namreč zmanjša gibljivost prebavnega trakta in upočasni prebavo, mišica, ki zapira požiralnik, ne tesni več tako dobro, kar omogoča zatekanje kisle želočne vsebine nazaj v spodnji del požiralnika. Stanje še poslabša povečan pritisk v trebušni votlini zaradi rastoče maternice in spremenjen položaj želodca.
Težave lahko nosečnica omili z uživanjem večjega števila manjših obrokov, z ustrezno prehrano (izogibanje kofeinu, gaziranim pijačam, čokoladi, orehom, pomarančnemu soku ter kisli in močno začinjeni, zelo mastni hrani), z izogibanjem uživanju hrane pred spanjem, z dvignjenim vzglavjem in ohlapnimi oblačili.
V kolikor našteti ukrepi ne zadoščajo, lahko nosečnica poseže po antcidih, to so zdravila, ki nevtralizirajo kisel želodčni sok. Izberejo lahko tista, ki vsebujejo hidrotalcit ali pripravke z aluminijevim hidroksidom, magnezijevim karbonatom ali hidroksidom in kalcijevim karbonatom (na našem tržiču so varni vsi pripravki). V zadnjem tromesečju naj bi se nosečnica po mnenju nekaterih strokovnjakov izogibala pripravkom, ki vsebujejo magnezij, saj lahko ta negativno vpliva na krčenje maternice.
Z zaprtjem se sreča kar približno tretjina nosečnic. Verjetno glavni vzrok tiči v spremenjeni gibljivosti črevesja med nosečnostjo, dodatno lahko k zaprtju pripomore tudi zmanjšana telesna dejavnost ter pozneje v nosečnosti pritisk rastoče maternice na črevesje. Preden pa nosečnica poseže po različnih izdelkih za lajšanje teh težav, se mora prepričati, ali gre dejansko res za zaprtje, torej trdo blato ter boleče odvajanje manj kot trikrat tedensko, ali zgolj za subjektiven občutek polnosti zaradi povečane maternice.
Priporočljiv je povečan vnos prehranskih vlaknin in tekočine, redna telesna dejavnost. Med pripravki, ki se lahko uporabljajo v nosečnosti, se lahko izbira med drogami s sluzmi (npr. laneno seme, seme indijskega trpotca), osmoznimi odvajali (npr. sirupi z laktulozo), mehčalci blata (npr. glicerinske svečke). Nikakor pa naj nosečnice ne posegajo po najrazličnejših čajnih mešanicah in rastlinskih pripravkih za odvajanje (krhlika, sena, kitajska rabarbara, aloja) ter ricinusovem olju, saj uporaba poveča tveganje za izgubo ploda.
Slabost in bruhanje
Slabost in bruhanje se pri nosečnicah pojavljata običajno med 8. in 12. tednom, večinoma izvenita po 14. tednu nosečnosti. Povzroča ju hormon, ki ga izloča posteljica (humani horionski gonadotropin), seveda je lahko vzrok tudi psihološke narave.
Ker se slabost najpogosteje pojavlja zjutraj, naj nosečnica vsaja iz postelje počasi, po možnosti naj še v postelji zaužije košček kruha ali kak kreker. Za olajšanje težav naj zaužije več manjših obrokov, primerno razporejenih preko celega dne, prehrano bogato z beljakovinami in sestavljenimi ogljikovimi hidrati, dovolj pije, počiva, izogiba pa se hrani, ki povzroča slabost, mastnim in ocvrtim ter močno začinjenim jedem, močnim vonjavam in cigretnemu dimu.
Med zdravili za lajšanje teh težav pomaga vitamin B6 (piridoksin) v odmerku 10 – 25 mg vsakih 8 ur. Za lajšanje slabosti in bruhanja v nosečnosti so preučevali tudi učinkovitost alternativnih metod. Med njimi je znana akopresura v obliki uporabe zapestnic, ki delujejo na akopresurno točko B6 na zapestju in so na voljo tudi po lekarnah. Žal so si rezultati študij, ki preučujejo učinkovitost te metode pri nosečnicah nasprotujoči. Študije kažejo bolj v prid učinkovitosti ekstraktov ingverja. Ekstrakt ingverja v odmerku 125 – 250 mg vsakih 6 ur v študijah ni pokazal resnih stranskih učinkov in ni vplival na potek nosečnosti.
Hemeroidi ali zlata žila
se v nosečnosti pojavijo kot posledica pritiska maternice na medenične vene, zaprtja, stanje še poslabša zmanjšana telesna dejavnost. Nosečnice naj zato skrbijo za redno odvajanje in telesno aktivnost. S hladnimi obkladki lahko omilijo zatekanje, s Keglovimi vajami pa spodbujajo pretok skozi vene. Priporoča se spanje na levem boku namesto na hrbtu, odsvetuje se tudi dolgotrajnejše stanje ali sedenje. Nosečnice si lahko pomagajo z običajnimi mazili in svečkami proti hemeroidom, četudi vsebujejo majhno količino lokalnega anestetika (npr. lidokaina).
Glivične infekcije nožnice
Tudi nožnica je deležna marsikatere spremembe v tem obdobju: njena sluznica se zadebeli, zveča se količina izcedka, nožnica pa se pogosto prekomerno naseli z glivico Candido albicans.
Nosečnica lahko te težave preprečuje oz. zdravi z zagotavljanjem ustrezne pH vrednosti nožnice, torej z uporabo primernih intimnih mil, pripravkov s kislim pH (vaginalne globule z mlečno kilino), pomagajo tudi ustrezna oblačila (ohlapna, bombažna).
Globule s protiglivičnimi učinkovinami (klotrimazol in mikonazol) predpiše v času nosečnosti zdravnik (zlasti v prvem trimesečju). Skrb je odveč, saj je njihova uporaba v nosečnosti varna. Uporaba aplikatorjev, priloženih pri nekaterih zdravilih, v času nosečnosti ni zaželjena.
.
Kdaj pa je nujen obisk nosečnice pri zdravniku?
- krvavitve iz nožnice
- boleče ali pekoče uriniranje, temno obarvan urin
- celodnevna slabost in bruhanje
- omotičnost, omedlevica, izguba zavesti
- visoka vročina, mrzlica
- močan ali dalj časa trajajoč glavobol, glavobol, ki ga spremljajo motnje vida, zatekanje obraza ali glave, povišana temperatura, se glavobol pojavi v zadnjem trimesečju (lahko znak povišanega krvnega pritiska in eklampsije)
- če je bolečina posledica poškodbe, bolečine v trebuhu ali prsnem košu
- prehlad pri bolnicah z oslabljenim imunskim sistemom (kronično zdravljenje s steroidi, ostarele bolnice, bolnice z AIDSom), astmo, bronhitisom ali srčnim popuščanjem, če prehlad spremlja kratka sapa, bolečine v prsih ali povišana temperatura
- produktiven kašelj (z izločkom), ki ga spremlja zvišana temperatura, je posledica astme, bronhitisa, drugih obolenj dihal, srčnega popuščanja, uporabe tobaka, ga spremlja nenamerna izguba telesne teže, nočno znojenje, če se kašelj stopnjuje ali se ponavlja ali traja več kot 7 dni
- znaki prezgodnjega poroda (odtekanje plodovnice, prezgodnji popadki),
- znaten upad v številu plodovih gibov (po 24. tednu),
- izpostavljenost