Diabetes ali sladkorna bolezen je skupno ime za različne bolezni, katerih skupna značilnost je previsoka koncentracija glukoze v krvi. Nastane lahko zaradi hitrega propada celic trebušne slinavke, kar poimenujemo diabetes tip I, ali pa je posledica premajhnega izločanja insulina iz trebušne slinavke oziroma njegovega premajhnega učinka na tkiva v telesu, predvsem na mišice in jetra, kar poimenujemo diabetes tip II.
Sladkorna bolezen je velik javno zdravstveni problem, saj jo ima v svetu več kot 425 milijonov ljudi, v Sloveniji pa okrog 125 tisoč. Število sladkornih bolnikov se med slovenskimi regijami precej razlikuje. Več bolezni se pojavlja v vzhodnem delu države in Zasavje je med regijami z največjim številom sladkornih bolnikov. Bolniki imajo pogosto poleg diabetesa še druge kronične bolezni – predvsem povišan krvni tlak in povišane maščobe v krvi.
Zaskrbljujoč je podatek, da je sladkorna bolezen tipa II ugotovljena le pri polovici oseb, ki jo imajo – od tega pa je zgolj polovica bolnikov deležna zdravljenja. Pogosto mine več let (tudi do 12 let) preden se postavi diagnoza sladkorne bolezni. V kolikor diabetes ni ustrezno zdravljen lahko pride do posledic, kot so bolezni srca in ožilja, okvare živčevja, vida, ledvic ter amputacija spodnjih okončin. Ključnega pomena je, da bolniki s sladkorno boleznijo ustrezno nadzirajo raven sladkorja v krvi in tako preprečijo morebitne hude zaplete, ki se lahko pojavijo. Nič manj pomembno pa ni, da tudi ljudje, ki nimajo sladkorne bolezni, živijo zdrav življenjski slog in s tem močno zmanjšajo tveganje za njen pojav. Vzdrževanje normalne vrednosti sladkorja v krvi je zelo pomembno tudi za ženske v času nosečnosti, saj diabetes predstavlja večje tveganje za zaplete v nosečnosti, med porodom in tudi za otroka.
Osnovo za kakovostno življenje s sladkorno boleznijo predstavljata zgodnja diagnoza in učinkovito zdravljenje, ki temelji tudi na zdravem življenjskem slogu
K zmanjšanju tveganja za nastanek sladkorne bolezni in k izboljšanju učinkovitosti zdravljenja pripomore redna in primerna telesna aktivnost ter ustrezna prehrana. Vsaj pol ure telesne aktivnosti vsak dan pripomore k povečanem učinku inzulina po vadbi in s tem k manjši potrebi po zdravilih. V primeru, da izvajamo telesno aktivnost le občasno in v večjem obsegu, naj presledki med aktivnostmi ne bodo daljši od dveh dni.
Zdrava in uravnotežena prehrana zmanjšuje nihanja ravni sladkorja v krvi. Pomembno je, da zaužijemo zajtrk, dnevno pa 3-5 manjših obrokov. Prehrana naj vsebuje manjše količine živalskih maščob, soli, polnomastnih mlečnih izdelkov in enostavnih ogljikovih hidratov (npr. izdelki iz bele moke) – te lahko nadomestimo s sestavljenimi ogljikovimi hidrati (npr. polnozrnati, rženi in ajdovi izdelki). Poleg tega je pomembno redno uživanje zelenjave in sadja , ter pitje zadostnih količin vode. Dodatni ukrepi, ki pripomorejo k ohranjanju zdravja so: zmanjšanje uživanja alkoholnih pijač , morebitno prenehanje kajenja, obenem pa še nadzor normalne telesne mase ter življenje s čim manj stresa.
Z aktivnim življenjskim slogom lahko močno zmanjšamo tveganje za pojav sladkorne bolezni oziroma izboljšamo njeno zdravljenje in preprečimo zaplete, ki jo spremljajo. Seveda pa zdrav življenjski slog ni ključnega pomena le za preprečevanje in zdravljenje diabetesa, temveč za preprečevanje nastanka mnogih kroničnih bolezni. Za dolgoročno ohranjanje zdravja so najbolj pomembni ravno ukrepi, ki niso povezani z jemanjem zdravil.