Sončne opekline in melanom

12. junija, 2024 | Farmacevtov nasvet, Nasveti, Obvestila

  1. Sončne opekline

Sončne opekline označuje vneta, roza do rdeča koža, ki je velikokrat boleča in vroča na otip, prisotni so lahko tudi mehurji. Navadno se pojavijo nekaj ur po izpostavitvi soncu. Možna sta srbečica in občutek bolečih oči. V hujših primerih pa tudi glavobol, povišana telesna temperatura, omotica in slabost. Opečen je lahko katerikoli predel kože, tudi tisti, ki ga prekriva tanka plast oblačil. Prav tako so opekline možne na oblačen in hladen dan. Tudi določene površine (sneg, pesek in voda) odbijajo sončne žarke in opečejo kožo.

Do opeklin pride zaradi prevelike izpostavljenosti ultravijolični (UV) svetlobi. Poznamo UVA in UVB žarke. UVA prodira globoko v kožo in jo poškoduje po daljši izpostavitvi. UVB pa poškoduje kožne celice. Naš imunski sistem poveča pretok krvi na poškodovan predel, kar povzroči vnetje, znano kot sončna opeklina. Opečena in poškodovana koža je manj prožna, elastična in nastanejo lahko globoke gube. Koža je videti suha in groba, lahko pride do pojava temnih madežev na obrazu ter rdečih žil na nosu, licih in ušesih.

Telo se čez nekaj dni samo začne zdraviti s tem, da se odlušči zgornji del kože. V primeru hudih mehurjev (na obrazu, dlaneh ali spolovilih), zatekanja, znakov vnetja, mrzlice, vročine, glavobola, zmedenosti, bolečin v očeh in težav z vidom pa je priporočen obisk zdravnika.

Sonce opeče vsakega izmed nas, obstajajo pa nekateri tvegani faktorji, ki povečujejo verjetnost nastanka hujših opeklin. Sem spadajo: rdeči lasje, bleda polt, delo na prostem, ne-uporaba sončne kreme, ter jemanje določenih zdravil. To so tako imenovana fotosenzibilna zdravila. Mednje štejemo nekatere antibiotike (doksicilin in ciproflokasacin), nesteroidna protivnetna zdravila (ibuprofen) ter zdravila za zniževanje povišanega holesterola v krvi (statini). Tudi pri uporabi pripravkov, ki vsebujejo arniko, angeliko in šentjanževko, je potrebna previdnost.

Da ne pride do sončnih opeklin, se je potrebno držati določenih »pravil«. Izogibajte se izpostavljenosti soncu med 10. in 16. uro, priporočena je redna uporaba vodoodporne sončne kreme z zaščitnim faktorjem vsaj 30, tudi v oblačnem vremenu. Če se uporabljajo samoporjavitvene kreme, se čez nanese sončna krema. Posebna previdnost je potrebna pri mlajših otrocih ter dojenčkih. Zaščitna oblačila, klobučki, hladna senca, sončna očala z UV zaščito ter zadostno pitje vode so torej nujna oprema za vroče sončne dni.

Pomagate si lahko tudi sami. Uporabite gel ali kremo za regeneracijo kože (pomirja in vlaži), navadni jogurt (lajša bolečine in pomiri razdraženost), katerega nanesete, počakate, da se posuši ter ga nato nežno odstranite; zelen ali kamilični čaj (lajša srbež in pomiri kožo), hladne obkladke, gel aloe vere ter kreme z vitaminom E. Izogibajte pa se mastnim kremam ali kremam, ki vsebujejo alkohol, saj te še dodatno izsušijo kožo. Prav tako ne prebadajte mehurjev, temveč jih pokrijte s sterilno gazo, dokler se koža ne pozdravi.

  1. Melanom

Melanom je vrsta kožnega raka, ki nastane v melanocitih. To so celice, ki proizvajajo pigment – melanin, ki daje barvo naši koži. Največkrat se pojavi na predelih kože, ki so najdlje izpostavljeni soncu (obraz, roke, hrbet in noge). Do nastanka melanoma pride zaradi poškodbe kožnih celic. UV žarki spremenijo gensko zasnovo celice, ki povzroči, da se začne celica izredno hitro deliti. Takšna celica tudi ne more umreti, zato nastanejo skupki hitro delečih-se celic.

Dva najpogostejša simptoma sta sprememba že obstoječega kožnega znamenja ter pojav novega pigmentiranega ter nenavadnega izrastka na koži. Ta je največkrat asimetrične oblike (večji od 6 mm), možna je sprememba barve (več barv ali nenavadni barvni vzorci) in izrastek ima nenavadno mejo (nenavadni ali nazobčani robovi). To zraven spremljata še srbečica in krvavitve.

Tveganje za nastanek melanoma se poveča predvsem z daljšo izpostavitvijo soncu, če že imamo predhodne sončne opekline, družinsko zgodovino melanoma, oslabljen imunski sistem, veliko število nenavadnih kožnih znamenj, svetlo polt ter svetle ali rdeče lase in bližina Ekvatorja ali visoka nadmorska višina.

Kljub temu, da melanoma ne moremo natančno napovedati, obstajajo določene preventive, s katerimi zmanjšamo verjetnost za njegov nastanek. Priporočila so podobna kot pri opeklinah, s tem, da je tu dodano redno samopregledovanje kožnih znamenj. V kolikor se pojavi sum na melanom, je potrebna biopsija kože ali tkiva. Zdravljenje pa zajema vse od kirurške odstranitve, radioterapije, kemoterapije in imunoterapije. Za melanom velja, da je lahko uspešno zdravljen, če se ga “ujame” v zgodnji fazi.

 

Vita Malavašič, mag. farm.

 

 

Viri

https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/melanoma/symptoms-causes/syc-20374884 (03.04.2024)

https://vizita.si/zdravozivljenje/kako-v-trenutku-ublaziti-opekline-sonca.html (27.03.2024)

https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/sunburn/symptoms-causes/syc-20355922 (27.03.2024)

https://nijz.si/obmocna-enota-novo-mesto/zascitimo-se-pred-soncem/ (11.05.2024)