Sončne opekline so poškodbe kože, ki nastanejo kot posledica delovanja UV-B žarkov določenih valovnih dolžin. Na predelih kože, kjer je bila čezmerno izpostavljena soncu, se lahko pojavijo sončne opekline različnih stopenj:
- opekline prve oz lažje stopnje prizadenejo vrhnjo plast kože, ki je pordela, pekoča, občutljiva na dotik in rahlo otečena
- opekline druge oz. srednje stopnje kožo globlje poškodujejo, poleg rdečine se pojavi oteklina kože, ki jo spremljajo mehurji, občutek vročine, bolečina, srbenje in spološna utrujenost.
- opeklina tretje oz. hude stopnje pa uniči večino plasti kože, prizadeta površina je bela in zmehčana, v najhujših primerih celo vijolična in usnjata. Opečeno mesto je slabo občutljivo na dotik.
Opozorila:
- rdečina nastopi od 4-6 ur po sončenju, najizrazitejša je po 12-24 urah, po 72 urah pa se počasi umirja
- če stanje spremljajo še slabo počutje in izčrpanost, je potrebno čim prej poiskati zdravniško pomoč
- večja pozornost je potrebna pri otrocih, mlajših od 6 let in pri starejših od 65 let
Pri pretiranem izpostavljanju soncu, predvsem glave, lahko dobimo sončarico. Prepoznamo jo po naslednjih simtomih in znakih:
- koža ni več le suha, vroča in pordela, temveč postaja bleda, pozneje vijolična, nezmožna potenja
- pospešeno in plitko dihanje
- pospešen srčni utrip
- telesna temperatura je 40 stopinj C ali več
- glavobol, zmedenost, omotica, razširjene zenice, mišični krči
Da bi preprečili sončne opekline, velja upoštevati nekaj pravil:
- ne sončite se med 11 in 15 uro
- pravilo sence pravi; ko postane senca telesa krajša od telesa, se umaknite v senco
- nosite pokrivala s širšimi krajci, lahka bela oblačila, zaščitna očala
- kožo zaščitite s pripravki za sončenje, ki imajo popolno zaščito proti UVA in UVB žarkom, z ZF najmanj 20 za odrasle, otroke pa zaščitimo z ZF 50.
- na kožo nanesite zadostno količino sredstva za sončenje vsaj 30 minut pred sončenjem, nato vsake 2-3 ure oz. po kopanju ali obilnem znojenju
- določena zdravila povzročajo fotosenzitivnost, zato o tem povprašajte farmacevta
Če pa vas vendarle opeče sonce, se:
- čim prej umaknite v senco
- hladite opečeni predel z obkladki, kopelmi ali s hladilnimi blazinicami, ohlajenimi v hladilniku
- oblecite lahka, a dovolj gostotkana bela oblačila
- pijte veliko vode
- lahko se poslužite tudi pripravkov, ki blažijo težave pri opečeni koži in se po nasvetu farmacevta dobijo v lekarni
Priporočjivo je, da opečeno kožo mažemo z geli, ki zmanjšajo srbenje in alergijski odziv na koži, hkrati pa hladijo in blažijo vnetje. V lekarni lahko kupite gele z izvlečki kamilice in aloe, kreme in lotione z dekspantenolom, lahko pa tudi zdravila kemijskega izvora v obliki gelov. Izogibajte se mastnim kremam in mazilom, ki preprečujejo, da bi vroča in pordela koža oddajala toploto.
Najobčutljivejša skupina so otroci in mladostniki. Dognanja dermatologov namreč povedo, da se škodljivi vplivi sonca kopičijo ter z leti seštevajo. Kolikor večja je količina prejetih UV žarkov vse od otroštva, toliko večje je tveganje za morebitni poznejši nastanek različnih vrst kožnega raka, tudi najzahrbtnejšega melanoma.
Namerno izpostavljanje soncu zato, da bi porjaveli, odsvetujemo. Zagorela polt je v resnici obrambna reakcija in kaže na poškodbe kože zaradi UV žarkov. Poleg takojšnjih škodljivih učinkov, lahko izpostavljanje UV žarkom povzroči tudi zapoznele škodljive posledice (pospešeno staranje kože, rak kože, siva mrena, slabitev imunskega sistema…), ki se kopičijo in se pokažejo šele po večletnem izpostavljanju soncu. Kratko in jedrnato povedano, “varne zagorelosti” ni.
Opozorila o pretiranem sončenju moramo jemati resno in jih v celoti upoštevati. Le tako bomo na soncu lahko zdravo in brezskrbno uživali.