Današnji tempo življenja komaj še dopušča trenutke za sprostitev, zabavo, razmišljanje. Prinaša nenehno nove obremenitve, pritiske, bojazni, ki v nas povzročijo stres. Kdo ga ne pozna?
Tekmovalni duh na vseh področjih življenja, čimveč v čimkrajšem času, so dejavniki, ki vsekakor zvečujejo stres. Stres je reakcija telesa in naše duševnosti na vsakodnevne napetosti in pritiske,ki smo jim izpostavljeni.
Nastaja torej v človekovi notranjosti, ne v okolju. V okolju so le sprožilci stresa t.i. stresorji, reakcija pa se porodi v človeku, ko subjektivno oceni, da nečesa ne bo zmogel.
Kako stresen bo odziv, je odvisno predvsem od nas samih- od našega dojemanja in presoje, od tega, kako bomo razumeli dogodek v glavi. Odvisen je tudi od naše pripravljenosti za premagovanje težav, naše osebnosti, psihične trdnosti, pa tudi izkušenj iz preteklosti.
Mnogi tudi ne zapadejo v stresne situacije, ker znajo s stresom upravljati.
Stresorji – sprožilci stresa
Strokovnjaki so stresorje razvrstili v nekaj skupin.
- Osebni stresorji so dogodki in okoliščine v našem življenju, ki jim ne moremo uiti, sprožijo pa lahko v nas hude notranje napetosti. Konflikti v družini, službi, strah pred izgubo delovnega mesta, hud bolnik v družini… so le nekateri primeri.
- Stresorji ozadja so mogoče malo manj vidni, na videz nepomembni, pa vendar dolgoročno izzovejo stresne reakcije. Vsiljen ritem dela, hrup na delovnem mestu ali doma, neustrezne stanovanjske razmere… vplivajo na naše duševno in telesno počutje in delovno sposobnost.
- Kataklizmični stresorji pa so npr. katastrofe, ki prizadenejo večje skupine ljudi npr. potresi, poplave, letalske nesreče…
Zanje so značilna podoživljanja travmatičnega dogodka v obliki morastih sanj…
Odziv organizma
Stres se sproži ob subjektivni oceni, da smo ogroženi. Takrat hipotalamus (možgani) izda povelja za sproščanje stresnih hormonov in aktivacijo nehotnega živčevja. Namen te obrambne reakcije je oskrbeti organizem z dovolj energije in jo posredovati organom, ki jo trenutno najbolj potrebujejo (srce, mišice, možgani). Med stresnimi hormoni sta najbolj znana hormon skorje nadledvične žleze kortizol in hormon sredice nadledvične žleze adrenalin. Kortizol poviša koncentracijo krvnega sladkorja (tako, da prepreči gradnjo beljakovin iz osnovnih zidakov aminokislin in se le te v jetrih pretvarjajo v sladkor). Adrenalin pa pospeši utripanje srca in z usmerjenim oženjem in širjenjem žil preusmeri kri iz za preživetje manj pomembnih sistemov (prebavila, koža) v pomembnejše sisteme (mišičje). Podobno delovanje ima tudi sočasna aktivacija nehotnega živčevja (simpatik). Ta dogajanja so opazna tudi na zunaj in jih dobro občutimo. Občutimo razbijanje srca, okrepi se znojenje. Preusmerjanje krvi iz podkožja in prebavil v mišičje ima za posledico bledico in občutek tiščanja v želodcu…
V pradavnini – v primeru bega pred divjo živaljo je bil tak odziv organizma smiseln, saj je omogočal optimalni telesni odgovor. Naš prednik je bil pripravljen na beg ali boj. Ko je nevarnost prenehala, je hipotalamus preklical izredno stanje, vsi procesi so se umirili.
Vpliv stresa na zdravje
Danes žal nismo izpostavljeni le akutnim nevarnostim. Preobilica delovnih nalog, obveznosti, pritiskov na eni strani in premalo časa na drugi strani – nas nenehno spravlja v stres. Količina stresnih hormonov je sicer manjša, učinki teže prepoznavni, vendar lahko v daljšem obdobju trajno okvarijo organizem. Dolgotrajno povečana napetost mišic se kaže v pogostih glavobolih, povišan nivo adrenalina povzroča nespečnost. Ker je želodčna sluznica slabše prekrvavljena, se rahlo stanjša, upočasni se izločanje zaščitnih dejavnikov… pojavijo se lahko razjede na želodcu ali dvanajstniku (stresni ulkus). Zaradi oženja žil se lahko poviša krvni tlak, ob laboratorijskem pregledu nam ugotovijo povišane vrednosti sladkorja in maščob v krvi… Pojavijo se t.i. dejavniki tveganja za srčni infarkt in možgansko kap. Med dolgotrajne telesne posledice stresa pa spadajo tudi vrtoglavice, bolečine v vratu, križu, pojavi se lahko kronična utrujenost, izgorelost. Nenazadnje tudi zmanjšana telesna odpornost. Stres dokazano oslabi delovanje imunskega sistema. Še zlasti pri starejših. Vse pogosteje se nas lotevajo prehladna obolenja in gripe – poveča se torej dovzetnost za okužbe, pa tudi rakava obolenja. Pride lahko tudi do tako spremenjenega delovanja imunskega sistema, da ta ne ve več “kaj je naše in kaj tuje”. V takih primerih lahko zbolimo za t.i. avtoimunimi obolenji (npr. revmatoidni artritis, kronične vnetne črevesne bolezni…)
Psihični odziv na stres
Na stres se odziva vsak človek drugače. Odzivi so deloma podedovani, deloma pridobljeni. Nekateri se odzivajo s strahom, tesnobo (anksiozno stanje), drugi razvijejo depresivno stanje. Posledice dolgotrajnega stresa so tako lahko slaba koncentracija, pozabljivost, izguba smisla za humor, napetost, živčnost, vznemirjenost. Pojavijo se lahko strah, zaskrbljenost, pesimizem ali pa neučakanost, jeza, agresivnost, tudi brezbrižnost in izguba motivacije. Tudi zloraba alkohola, drog, prenajedanje in zvečano kajenje so lahko posledice dolgo delujočega stresa.
Zdravljenje stresa z zdravili
Zdravljenje stresa z zdravili je učinkovito le v akutni fazi. Sintezna pomirjevala (ki jih dobimo le na zdravniški recept) so nam lahko v pomoč, saj zmanjšajo strahove, tesnobo, napetost. Vendar so zdravila izbire zgolj za akutni stres (npr. noč pred operacijo), le v izjemnih stresnih situacijah se lahko uporabljajo največ tri mesece. Dolgotrajna raba sinteznih pomirjeval namreč povzroča odvisnost (podobno kot alkohol).
Brez zadržkov lahko posežemo le po nekaterih zeliščnih pripravkih, ki so na voljo v lekarnah brez recepta. Ti so varni, če jih uporabljamo v skladu z navodili. Na našem trgu so zeliščni pripravki iz šentjanževke, hmelja, poprove mete, navadne melise in zdravilne špajke in sicer v obliki tablet, kapljic in čajev. Novejše pa je prehransko dopolnilo naravnega izvora (mlečni hidrolizat), ki deluje pomirjevalno in uravnava neželene posledice stresa. Tudi ta preparat nima stranskih učinkov. Pomirjevala so torej samo “bergle, da shodimo”. Treba je spremeniti okoliščine, zdraviti vzrok in ne posledic!
Kaj storiti? Kako premagati stres?
Najprej je treba stres prepoznati in si ga priznati. Šele nato ga lahko začnemo obvladovati. Ne dovolimo, da stres premaga nas – mi moramo premagati njega! Najslabše je zanikanje problema, češ “nič se ni zgodilo”. S tem problema ne rešimo. Mnogo bolje se je z njim spoprijeti. Uspešneje se spoprimejo s stresom ljudje, ki so nagnjeni k temu, da ocenjujejo stresno situacijo kot nekaj, kar lahko nadzorujejo, obvladujejo. Podobno velja za tiste, ki postanejo pod vplivom stresa dejavnejši, ga vzamejo kot izziv. Za takšne ljudi stres ni nujno nekaj negativnega. Če znamo s stresom upravljati, je lahko tudi pozitiven (eustres – t.i. dobri stres), kajti človek ima takrat več motivacije, poveča se zbranost, učinkovitost. Ko ocenimo, da situacijo lahko obvladamo, se sproščajo celo hormoni ugodja. Zato so drobni pozitivni stresi lahko sestavina človekovega dobrega počutja. Sodobni človek teži k temu, da doživi čim več tega pozitivnega stresa.
Tudi optimizem in humor sta dokazano koristna – celo pri hudih boleznih. Saj vendar vsi poznamo rek “smeh je pol zdravja”. Upoštevajmo ga! Jemljimo stres kot nekaj normalnega, brez česar v življenju pač ne gre. Razmišljajmo pozitivno in se veselimo vsakega novega dne! Pozitivno mišljenje in optimistično razpoloženje povečata sposobnost in brezhibnost imunskega odziva organizma. Pri vsem tem so nam lahko v pomoč različne vaje za sprostitev, pa tudi splošni ukrepi za krepitev zdravja. Uravnotežena prehrana, več gibanja (po možnosti na svežem zraku), dobri odnosi v družini, delovnem in bivalnem okolju, so zelo pomembni. Še vedno radi jemo preveč, zlasti mesa in enostavnih ogljikovih hidratov (slaščice). Raje jejmo več sadja in zelenjave, uživajmo manjše obroke večkrat na dan. Privoščimo si zajtrk, dopoldansko malico, kosilo, popoldansko malico in večerjo. Vendar se izogibajmo obilnih obrokov, še zlasti zvečer pred spanjem.
Tudi rezultati gibanja so opazni takoj: zadovoljstvo, zdravje, lepši videz, samozavest… Na ta način najlaže sprostimo nakopičene napetosti.
In še – imejmo se radi!