»V Sloveniji za depresijo trpi 14,5 odstotka odraslih oziroma že vsak deveti Slovenec. Vedno hitrejši tempo življenja vedno bolj vpliva na psihično počutje prebivalcev sodobnega sveta. Raziskave potrjujejo, da število ljudi, ki se spopada z depresijo, narašča v vseh razvitih državah, tudi v Sloveniji,« je pojasnil Bojan Madjar, mag. farm., spec., nacionalni koordinator za farmacevtsko skrb pri Lekarniški zbornici Slovenije.
Depresija je motnja v čustvovanju, ki povzroči vseskozi prisoten občutek žalosti in izgubo zanimanja za večino stvari. Vpliva na splošno počutje posameznika, njegovo razmišljanje in vedenje, vodi pa lahko v različne čustvene in fizične težave. Bolniki se pogosto soočajo s težavami pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, obenem pa čutijo tudi, da življenja ni vredno živeti. Pri depresiji torej ne gre le za krajši občutek žalosti oz. šibkosti, ki po določenem času mine. Depresija zahteva dolgotrajno zdravljenje. Zelo pogosto se pojavi pri mladih med 20. in 30. letom starosti, sicer pa je pojav neodvisen od starosti. Za depresijo je diagnosticiranih več žensk kot moških. Večina bolnikov se ob uporabi zdravil, psihoterapij ali kombinacije obojega, počuti bolje.
Uporaba antidepresivov, zdravil za zdravljenje depresije, je precej razširjena. »Možnost zdravljenja depresivnih stanj z zdravili prognozo bistveno izboljša, hkrati pa uporaba zdravil s sabo prinese tudi določena tveganja. Ta so še večja zaradi sočasnega jemanja 5-ih ali več zdravilnih učinkovin, ki je pri duševnih boleznih skorajda pravilo, posebno če gre za starejšega bolnika,« pojasni farmacevt Bojan Madjar.
Nagnjenost k samomoru je eden izmed neželenih učinkov ob uporabi nekaterih vrst antidepresivov pri mlajših bolnikih. »Bodite pozorni na povečano vzdražljivost, nespečnost, poslabšanje depresije, jezo ali nasilnost. Ob pojavu oziroma poslabšanju takoj poiščite zdravniško pomoč. Kljub dodatnim opozorilom glede možnosti pojava samomorilnosti bi rad izpostavil, da je ta pri nezdravljeni depresiji še vedno pogostejša kot pri zdravljenju z zdravili. Depresivnega bolnika poskušajte razumeti, bodite z njim potrpežljivi in ga spodbujajte. Pogovarjajte se z njim in ga pozorno poslušajte. Ne preslišite misli o samomoru, ki so pogosto izrečene in prevečkrat prezrte,« je dodal nacionalni koordinator za farmacevtsko skrb pri Lekarniški zbornici Slovenije.
Bolnik, ki začne zdravljenje z antidepresivom, dobi v lekarni vse informacije o pravilnem jemanju zdravila. »Nekatere antidepresive odmerjamo zjutraj, saj bi zaradi aktivirajočega učinka lahko ob večernih odmerkih povzročali nespečnost. Po drugi strani sedirajoče antidepresive odmerjamo zvečer, s čimer po eni strani zmanjšamo njihov uspavalni učinek čez dan, po drugi strani pa izkoriščamo uspavalni učinek zvečer za lažji spanec. Učinek antidepresivov nastopi postopoma, praviloma po dveh do treh tednih rednega jemanja, lahko celo pozneje. Bolnika spodbujamo, da nadaljuje z zdravljenjem z antidepresivi tudi po nastopu remisije, s čimer preprečimo pojav relapsa depresivne epizode. Dolžino zdravljenja z antidepresivi oceni zdravnik, praviloma traja vsaj 6 mesecev, oziroma vsaj 2 leti pri nekaterih bolnikih, po remisiji. Lekarniški farmacevti opozarjamo pred samovoljno prekinitvijo zdravljenja z antidepresivi, ki poveča tveganje za pojav relapsa depresivnih epizod, nenadna prekinitev pa lahko vodi do pojava odtegnitvenih simptomov,« zaključi Bojan Madjar.