Konoplja je do 6 metrov visoka enoletnica. Največ sta v uporabi industrijska in indijska konoplja. Industrijska konoplja se uporablja za izdelavo vrvi, blaga, moke, olja in kozmetičnih pripravkov. Vsebuje zelo nizko koncentracijo psihoaktivne snovi, zato nima neželenih psihogenih učinkov na ljudi. Indijska konoplja pa ima višjo vsebnost te učinkovine, ki lahko preko določenih receptorjev vpliva na modulacijo bolečine ter na številne druge poti v telesu, zato je zanimiva tudi z medicinskega vidika.
Indijska konoplja vsebuje več kot 100 različnih kanabinoidov in druge aktivne substance (flavonoidi, terpeni). Najpomembnejša in najbolj raziskana med njimi sta THC (delta-9-tetrahidrokanabinol) in CBD (kanabidiol). THC ima psihotropne učinke, zato po mednarodnih konvencijah konoplja in THC spadata med prepovedane droge. V Republiki Sloveniji je omogočena uporaba konoplje v medicini v skladu z Zakonom o zdravilih ter Zakonom o lekarniški dejavnosti. Trenutno se izdelujejo pripravki iz sintetičnega THC (dronabinol) in kanabidiola (CBD) v ustreznem razmerju. Zdravljenje s kanabinoidi zmanjša slabost, bruhanje in bolečino ter poveča apetit. V onkologiji se uporabljajo za zdravljenje bolnikov z napredovalo maligno boleznijo, kot dopolnilno zdravljenje v primeru, kadar z običajnimi zdravili ne dosežemo ublažitev bolnikovih težav. Uporablja se kombinacija CBD in THC, saj ima le-ta močnejši terapevtski učinek in manj neželenih učinkov. CBD blaži psihotropne učinke THC ter vpliva na vnetje. Poleg uporabe v onkologiji, se pri nas pripravki iz konoplje uporabljajo še za lajšanje spastičnosti pri multipli sklerozi ter pri hudih oblikah epilepsije, ki jih ni mogoče učinkovito nadzorovati z drugimi zdravili. Učinkovitost pri drugih bolezenskih stanjih pa je zaenkrat še predmet raziskav, poleg tega pa so si rezultati kliničnih raziskav nasprotujoči in nimajo ustrezne statistične teže. Zavedati pa se moramo tudi, da je dnevna količina THC pri medicinski uporabi bistveno nižja kot pri vsakodnevni zlorabi konoplje. Zato je vse bolj zaskrbljujoče samozdravljenje z nestandariziranimi pripravki konoplje s sestavo, kjer sta količina in kakovost učinkovin neznani, vsebnost psihoaktivnega THC pa je velikokrat višja od terapevtskega odmerka. Posledica so vse pogostejše zastrupitve, ki se kažejo kot motnje zavesti, zmedenost, razdražljivost, nemir, razbijanje srca, tiščanje v prsnem košu, omotica. Pri uporabi takšnih pripravkov, s t.i. črnega trga, so zlasti ogroženi bolniki z že prisotnimi obolenji (npr. srčno-žilna obolenja), pri katerih lahko uživanje le-teh vodi tudi do resnejših zapletov (npr. infarkt).
Pripravki iz konoplje se glede na doslej zbrane in dokazane študije uporabljajo samo za lajšanje simptomov nekaterih bolezni, ne morejo pa jih pozdraviti. Poleg tega moramo pri uporabi termina »medicinska konoplja« upoštevati, da naj bi zanjo veljali enaki kriteriji kot za ostala zdravila, kar pomeni, da morajo biti varna, učinkovita, kakovostna, laboratorijsko in klinično preverjena ter preizkušena. V prihodnosti si torej želimo dovolj kakovostnih kliničnih raziskav (s placebom kontroliranih, dvojno slepih), ki bi lahko ovrgle oziroma dokazale koristnost medicinske konoplje.
Špela Blagotinšek, mag. farm.