Železo

23. januarja, 2023 | Farmacevtov nasvet, Nasveti

Železo je življenjsko pomemben mineral, nujen za prevzem, prenos in sproščanje kisika v celicah ter uporabo kisika v procesu proizvodnje celične energije. Je tudi pomemben kofaktor pri nastajanju encimov, ki v telesu uravnavajo številne kemične reakcije. Sodeluje pri nastajanju rdečih krvničk in mišičnih celic.

Večina železa je vezanega na hemoglobin v eritrocitih (70%) in na mioglobin v mišicah (5%). 25% predstavlja železo v obliki zalog v črevesnih celicah, jetrih, kostnem mozgu, vranici. Celotne zaloge železa v zdravem odraslem organizmu znašajo 3,5 – 5 gramov. Normalna koncentracija železa v krvi je 0,5mg/100ml krvi.

Povprečno vnašamo s hrano okrog 10-15mg železa dnevno, od tega se absorbira le 10-15% železa. Okvirna dnevna poraba železa pri odraslih je 1mg/dan pri moških, 2mg/dan pri ženskah. Hrana, bogata z železom živalskega izvora, so rdeče meso, perutnina in ribe. Rastlinska hrana, ki vsebuje železo, pa je soja, fige, regrat, špinača, mandeljni, polnozrnat kruh…Jedilna čokolada vsebuje skoraj 20mg železa na 100g živila in predstavlja enega najbogatejših virov železa neživalskega izvora.

Absorpcijo železa iz hrane v kri pospešujejo vitamin C, citronska in mlečna kislina, želodčna kislina, sladkorji. Absorpcija železa večinoma poteka v dvanajsterniku, v manjši meri tudi v zgornjem delu tankega črevesja. V tem delu črevesja je pH med 5 in 7. V takšnem okolju tvori trovalentno železo (Fe 3+) slabo topne hidrokside, ki se skoraj ne absorbirajo. V nasprotju s trovalentnim železom pa se dvovalentno železo, zlasti organsko vezano, zelo dobro resorbira iz prebavil. Vitamin C še izboljša absorpcijo železa v kri, saj preprečuje oksidacijo železa iz dvovalentne oblike v slabše uporabljivo trovalentno obliko. Dejavniki, ki zavirajo absorpcijo železa, pa so vlaknine, kalcij in fosfor v mleku, tanini in polifenoli v čaju, kavi, oreščkih.

Telo skrbno uravnava količine železa, ki ga skladišči. Glavnina železa v telesu se po odmrtju celic reciklira oz. ponovno uporabi, večina za tvorbo eritrocitov. V kostnem mozgu vsak dan nastane 200 milijard eritrocitov. Krvni transferin prenaša železo v kostni mozek in druga tkiva. Večino železa porabi kostni mozek za tvorbo hemoglobina – rdeče krvno barvilo v eritrocitih. Presežek železa se v obliki feritina skladišči v jetrih, vranici in kostnem mozgu. Kadar se potreba po železu poveča, feritin razpade in sprosti se železo. Pri večjih prasežkih železa nastaja iz feritina bistveno obstojnejši hemosiderin. Telo se s tem zaščiti pred škodljivimi učinki prostega železa, ki deluje kot prosti radikal in napada celice.

Pomanjkanje železa se razvije postopoma. Najprej se praznijo zaloge železa, nato sledi manjše nastajanje eritrocitov. Koncentracija hemoglobina in hematokrita se zmanjšata. Telo pospešeno tvori zelo majhne eritrocite, značilne pri pomanjkanju železa. Šele takrat se pojavijo simptomi, ki pa se hitro stopnjujejo. Simptomi pomanjkanja železa so: kronična telesna in duševna utrujenost, apatija – pomanjkanje volje, bledica, glavobol, zmanjšana odpornost na okužbe, krhki nohti in lasje, razjede v kotičkih ust, pri otrocih nemir in motnje koncentracije… Ko se zaloge železa izčrpajo, se razvije slabokrvnost ali anemija.

Vzroki za pomanjkanje železa so:
Najpogostejši vzrok anemije pri odraslih je obsežna krvavitev. Anemija je lahko zelo huda, zlasti, če se razvije hitro, npr. zaradi nenadne izgube krvi ob nesreči, kirurškem posegu, porodu ali pretrganju žil. Zelo pogoste so kronične krvavitve v različnih delih telesa. Ponavljajoče se krvavitve iz nosu ali hemeroidov so očitne. Želodčne razjede, razjede v tankem in debelem črevesju pa ponavadi niso očitne, zato govorimo o prikriti krvavitvi. Vzrok kroničnih krvavitev so lahko tudi tumorji na ledvicah in mehurju, kjer se kri izgublja s sečem. Železo se izgublja tudi z menstrualnimi krvavitvami. Povečana poraba železa je tudi v času nosečnosti in dojenja, v obdobju rasti in v času okrevanja po bolezni. Premajhen vnos železa zaradi slabe prehrane ali motene absorpcije tudi povzroča pomanjkanje železa.

Anemija zaradi krvavitve sega od blage do hude. Temu ustrezno raznoliki so tudi simptomi. Anemija včasih ne povzroča nobenih simptomov, lahko pa izzove omotičnost, žejo, znojenje, šibek in hiter srčni utrip ter hitro dihanje. Če nastane krvavitev hitro – v nekaj urah, je lahko smrtna že izguba tretjine prostornine krvi. Če traja krvavitev dlje časa, pa lahko izguba dveh tretjin prostornine krvi povzroči samo utrujenost in šibkost ali celo sploh nobenih simptomov.

Najobčutljivejše skupine, ki trpijo zaradi pomanjkanja železa so ženske v rodni dobi, nosečnice, dojenčki in otroci, najstniki, aktivni športniki, starostniki, vegetarjanci…
Pomanjkanje železa nadomeščamo z železom bogato hrano in z železovimi pripravki. Za slednje se odločamo na podlagi krvnega izvida, ki kaže bodisi zmanjšane zaloge železa v organizmu, bodisi že izraženo anemijo. Anemija se pojavi šele v zadnji fazi procesa in kot pozna pokazateljica močno izčrpanih zalog železa. Zdravljenje obsega jemanje zadostnih odmerkov železa enkrat dnevno več tednov in traja, dokler se število eritrocitov in zaloge železa ne normalizirajo (ponavadi še šest mesecev po normalizaciji krvne slike).

V lekarnah so v prosti prodaji na razpolago železovi pripravki, obogateni z vitamini in z zeliščnimi izvlečki za preprečevanje slabokrvnosti pri povečanih potrebah po železu. Primerni so za otroke, nosečnice, športnike, starostnike, bolnike v obdobju okrevanja… Na voljo so v tabletah, sokovih, sirupih, ki so prijetnega sadnega okusa in zaradi vitaminske podpore krepijo tudi odpornost organizma.

Nekaj splošno uporabnih priporočil:

  • Vegetarjanci naj uživajo rastlinsko hrano skupaj s hrano, bogato z vitaminom C.
  • Izogibati se moramo sočasnemu pitju pravega čaja, kave, mleka, soje, polnozrnatih žitaric, oreščkov…
  • Železove pripravke praviloma uživamo na tešče.
  • Pogost neželjen učinek železovih preparatov je zaprtje, ki ga ublažimo z obilnim pitjem tekočine.