Kaj je glivična okužba nohtov in kako jo prepoznamo?
Gre za bolezen, ki jo lahko povzročijo tri vrste glivic: dermatofiti, plesni ali kvasovke. Dermatofiti so daleč najpogostejši krivci, saj so odgovorni za približno 90% vseh primerov. Okužbo strokovno imenujemo onihomikoza in najpogosteje napade nohte nožnih prstov (predvsem palcev na nogah). Ponavadi vznikne na koncu nohta in se širi po nohtu, proti nohtni korenini in v globino do nohtne posteljice. Napredovanje je počasno, traja mesece ali leta. Roževinasti del nohta spreminja barvo, izgublja sijaj in se začne luščiti. Okuženi noht postaja na končnem delu rumen ali belkasto obarvan, zadebeljen in odstopa od podlage, počasi postaja krhek in krušljiv.
Kdaj je čas za zdravljenje glivične okužbe nohtov in kako le-to poteka?
Nujno se je zavedati, da glivična okužba nohta nikakor ni le estetska težava. Ko bolezen napreduje, lahko v hujših primerih povzroča težave pri hoji ali telesni aktivnosti. Večina bolnikov poišče pomoč relativno pozno, torej z napredovalo boleznijo, ko je zdravljenje bolj zapleteno, izid pa negotov. Okužba se lahko z enega nohta prenese na ostale, zato je treba z zdravljenjem pričeti zgodaj, ko je površina okuženega nohta še majhna – to pomeni manj kot polovico nohta. Tako stanje je namreč še obvladljivo z lokalno terapijo, večinoma v obliki lakov za nohte. Če z zdravljenjem predolgo odlašamo in je okužba preobsežna, je potrebno uvesti sistemsko terapijo v obliki tablet. Slaba stran sistemskih protiglivičnih zdravil so hujši stranski učinki. V kolikor je okužba zares napredovala in se njeno tretiranje predolgo odlaša je lahko potrebna tudi kirurška odstranitev nohta.
Kaj lahko sami storimo sami za preventivo?
Poznamo vrsto ukrepov, ki pomagajo pri preprečevanju prve okužbe ali ponovitve po uspešno ozdravljeni okužbi. Dejavniki tveganja za razvoj glivične okužbe nohtov vključujejo starost, kajenje, motnje v perifernem pretoku krvi, slabši imunski sistem, frekventen stik z vodo, pogosto znojenje, uporabo javnih kopališč, savn in telovadnic, vlažno in toplo podnebje ter diabetes. Na srečo, pa lahko na marsikaterega od naštetih vplivamo sami ter tako kar se da zmanjšamo verjetnost za razvoj okužbe.
Ko obiščemo javno kopališče, bazen ali savno, preventivno nosimo natikače. Skrbimo, da so stopala suha – po uporabi prhe, oziroma ko pridemo iz bazena ali savne, noge temeljito obrišemo in osušimo. Pomembno je, da nosimo nogavice in udobne čevlje iz naravnih in zračnih snovi ter da imamo vedno suho kožo. Pribora za nego nohtov, brisač in obutve ne delimo z drugimi člani družine, saj lahko pride do prenosa okužbe. Nohte strižemo na kratko in pazimo, da ne poškodujemo kožice ob nohtih. Manjše poškodbe nohtov in obnohtja, čeprav marsikdaj neopazne, namreč olajšajo vstop glivicam in s tem začetek onihomikoze. Izogibajte se kajenju in prekomernem uživanju sladkorja, saj pospešujeta razmnoževanje glivic.
Če se tudi sami spopadate z glivično okužbo nohtov, vam svetujemo posvet v lekarni. Ocenili bomo resnost obolenja, predstavili različne možnosti zdravljenja ter skupaj našli najprimernejšo rešitev za odpravo težave. V kolikor pa se morda že poslužujete tovrstnih zdravil, pa za konec sledi še en mini opomnik: zdravljenje nohtov na rokah traja približno 6 mesecev, zdravljenje nohtov na nogah pa od 9 do 12 mesecev, zato bodite vztrajni in dosledni.
Nika Zupančič, mag. farm.
Viri in literatura:
https://nijz.si/moje-okolje/kopalna-voda/glivicna-obolenja-ki-se-prenasajo-v-bazenskih-kopaliscih/
https://lek.si/sl/skrb-za-zdravje/glivicne-okuzbe/glivicne-okuzbe-nohtov/