Čeprav stanje ne ogroža življenja, lahko bistveno zmanjša njegovo kakovost in vodi v socialno izolacijo. Gre za žensko težavo, saj raziskave kažejo, da prizadene skoraj vsako tretjo žensko. Prevalenca se povečuje s starostjo in številom porodov, pomembni dejavniki pa so tudi prekomerna telesna teža, dolgotrajno dvigovanje težkih bremen, okužbe sečil in kronični kašelj.
Razdelitev urinske inkontinence
Opredelitev in določitev vzroka urinske inkontinence je ključna za izbiro primernega zdravljenja. Med najpogostejše oblike urinske inkontinence spadata stresna urinska inkontinenca in urgentna inkontinenca:
1. Stresna urinska inkontinenca: Gre za najpogostejšo obliko, kjer pride do nehotenega uhajanja urina zaradi povečanega fizičnega pritiska na mehur, ki ga lahko sprožijo kihanje, kašljanje, smeh ali telesna aktivnost. Glavni razlog za to je oslabljenost mišic medeničnega dna. Pri večini žensk gre za prehoden pojav, lahko pa se razvije v kronično težavo.
2. Urgentna urinska inkontinenca: Pri tej obliki gre za nenadno močno nujo po uriniranju, ki jo pogosto spremlja nehoteno uhajanje urina. Ta vrsta inkontinence je pogosto simptom prekomerno aktivnega sečnega mehurja (PASM), za katerega so značilne nekontrolirane kontrakcije mehurja. Bolniki z UUI pogosto urinirajo večkrat čez dan in ponoči. Poleg teh dveh oblik obstajajo še druge motnje uriniranja, ki so posledica nevroloških motenj sečil ali prirojenih funkcionalnih napak.
Zdravljenje urinske inkontinence
Zdravljenje urinske inkontinence pri ženskah poteka stopenjsko, pri čemer se najprej izberejo
konzervativne metode z najmanjšim tveganjem za pojav neželenih učinkov. Te metode vključujejo:
1. Sprememba življenjskega sloga:
– Izguba teže: Prekomerna telesna teža poveča pritisk na medenično dno, zato lahko izguba teže zmanjša simptome.
– Trening sečnega mehurja: Pri tej metodi se poskuša podaljšati intervale med uriniranji, s čimer se izboljša kontrola nad mehurjem.
– Optimizacija vnosa tekočin: Pomembno je uravnoteženo uživanje tekočin, izogibanje prekomernemu vnosu kofeina in omejevanje vnosa tekočin v večernih urah.
2. Vedenjska terapija in fizioterapija mišic medeničnega dna:
– Trening mišic medeničnega dna (Keglove vaje): Te vaje pomagajo krepiti mišice, ki podpirajo mehur in sfinkter. Ženske se naučijo zavestno skrčiti in dvigniti mišice medeničnega dna, kot bi poskušale zaustaviti uriniranje. Redno in pravilno izvajanje vaj je ključnega pomena za preprečevanje in lajšanje simptomov, predvsem pri stresni urinski inkontinenci.
3. Farmakološka terapija: Če konzervativne metode ne zadostujejo, se lahko uporabijo zdravila, ki pomagajo pri obvladovanju simptomov.
4. Kirurške metode: V hujših primerih, kjer druge metode niso učinkovite, se lahko uporabijo kirurški posegi, ki izboljšajo podporo sečnemu mehurju ali popravijo mišice medeničnega dna.
Zaključek
Urinska inkontinenca je pogosta in neprijetna težava, ki jo je mogoče učinkovito obvladovati in zdraviti. Z ustrezno diagnozo, prilagoditvijo življenjskega sloga, pravilnim izvajanjem vaj in po potrebi medicinskim zdravljenjem lahko ženske bistveno izboljšajo kakovost svojega življenja in zmanjšajo vpliv inkontinence na svoje vsakdanje aktivnosti.
Rebeka Povše, mag. farm.