Spet je prišel del leta ko na Zemljo sije več sonca in se temperature počasi dvigujejo. Za večino ljudi je to dobrodošlo, saj nam omogoča več časa preživeti na prostem, po možnosti v naravi. Vendar pa toplo vreme in sončni žarki ne privabijo ven le nas, marveč tudi manjše živali, ki so med zimo počivale, sedaj pa so lačne prišle na plano. Mednje sodijo tudi klopi in komarji, ki nam lahko malce ali pa zelo zagrenijo naš vsakdan. V nadaljevanju bomo povedali nekaj več o njih, o boleznih ki jih širijo in pa predvsem o tem, kako se pred njimi zaščitimo in tako brezskrbno uživamo v vseh naših aktivnostih.
Slovenija je ena izmed bolj gozdnatih držav, zato pri nas obstaja večja možnost da pridemo v stik s klopi. Ti drobni zajedavci se skrivajo v gozdni podrasti, vlažni travi, pa tudi na vrtovih in v parkih. Ko zaznajo morebitnega gostitelja se hitro splazijo nanj in pričnejo s sesanjem krvi. Lahko so povsem neškodljivi, lahko pa v sebi skrivajo tudi številne nevarne goste. Mednje sodi tudi Borrelia burgdorferi, ki povzroča lymsko boreliozo. Bolezen prepoznamo po rdečini, ki se počasi razširja, znotraj bledi in se nato pokaže v obliki obroča. Vse to se zgodi v nekaj tednih. Bolezen nato za nekaj časa ponikne, čez čas pa lahko pusti škodljive posledice na sklepih, srcu in živčevju. Letnih primerov je od 4000 do 7000. Cepiva ni, lahko pa lymsko boreliozo učinkovito pozdravimo z antibiotiki. Poleg bakterij pa klopi prenašajo tudi viruse, med katere sodi tudi virus klopnega meningoencefalitisa, za katerim letno zboli okrog 170 ljudi. Bolezen se sprva kaže s slabim počutjem, po vmesnem izboljšanju pa se pojavi visoka vročina, ki jo spremljata slabost in bruhanje. V večini primerov je nato potrebna hospitalizacija, bolezen pa lahko pusti trajne posledice, kot so težave s sluhom in ravnotežjem, ponavljajoči se glavoboli ter motnje koncentracije. Preventivno je na voljo zanesljivo cepivo, če do bolezni pride pa zdravila ni. Še najboljše je, če se skušamo pred klopi zaščititi. Ko odidemo v naravo skušamo pokriti čim več kože, z dolgimi svetlimi oblačili in zaprto obutvijo. Po možnosti nanesemo na kožo še repelent ali se opremimo z napravo, ki klope odganja. Po vrnitvi domov se takoj pregledamo, stuširamo in če slučajno klopa opazimo, takoj ukrepamo. S koničasto pinceto ga primemo za glavo, čim bližje koži in ga izpulimo ven. Nikoli ga ne mažemo z olji ali kakšnimi kremami. Zaščititi pa moramo tudi naše hišne ljubljenčke, tudi ti so lahko tarča najrazličnejših zajedavcev, tudi klopov. Mačke in pse lahko tako na primer obvarujemo s pomočjo ovratnic, repelentov in tablet, ves čas pa jih seveda tudi skrbno pregledujemo.
Poleg klopov v tem času postajajo aktivni tudi komarji. Predvsem tu govorimo o samicah komarja, ki se prehranjuje s krvjo, med njihovimi žrtvami pa smo tako tudi ljudje. Poznamo več vrst komarjev, med njimi je pri nas najbolj razširjen navadni komar, ki načeloma ni nevaren, njegov pik je praviloma zgolj nadležen, saj povzroča neprijetno srbečico na mestu vboda. Prenaša lahko sicer virus zahodnega nila, ki pa se le redko konča s težjimi posledicami. Nevarnejši je tigrasti komar, ki je pri nas na srečo redek, prenaša pa več nevarnih vrst virusov, med drugim tudi dengo, čikungunjo in ziko. V tropskih krajih najdemo tudi komarje mrzličarje, ki prenašajo malarijo. Vsi ti virusi so nevarni, saj povzročajo hude vročice, ki lahko pustijo težke posledice ali se celo končajo tragično, vendar pa jih v Sloveniji ne beležimo. Tudi pred komarji pa se seveda lahko ustrezno zaščitimo. Izogibamo se območjem stoječih voda, kjer jih je največ, v domovih si lahko uredimo komarnike, z oblačili prekrijemo čim več kože, na voljo pa so tudi elektronski odganjalci in repelenti. Ti lahko temeljijo na osnovi različnih eteričnih olj ali pa vsebujejo učinkovino DEET. Slednja komarjem močno smrdi in jih odganja, njen glavni adut pa je delovanje na vse vrste komarjev, zato je zelo zanesljiva pri potovanjih v toplejše predele sveta. Pri zaščiti se izogibamo očem, ustom, ušesom in ranam.
Zaključimo lahko torej z dejstvom da so klopi in komarji predvsem v tem delu leta naši neizbežni spremljevalci in da jih nikakor ne smemo podcenjevati. K sreči pa se dandanes pred njimi lahko brez težav zaščitimo in tako izognemo nevšečnostim, ki jih morebiti prinesejo. Največ tu veljata že zadostna mera previdnosti in zdrave pameti, za več napotkov in nasvetov, tudi o uporabi zaščitnih sredstev, pa smo vam na voljo tudi v lekarni.
Jakob Baš, mag. farm.
Viri in literatura:
Pravočasna zaščita pred klopi
Pogosta vprašanja in odgovori o zaščiti pred komarji